»Pri tem je v vsakem trenutku predstave izžareval polnokrvni lik strupeno nevarnega človeka, kakršnega bi si želeli gledati zgolj v varnem zavetju gledaliških dvoran, a ga vse prevečkrat srečamo tudi na odrih naših vsakdanjih življenj.«
»Zbirka Leteči ljudje je značilna zaradi slogovne raznolikosti in odprtosti.«
»Bralci v življenja protagonistov vstopajo 'in medias res', njihove zgodbe se jim razkrivajo postopoma.«
»Prehajanje med vidnim in nevidnim, tostranstvom in onstranstvom, nebom in zemljo, preskoki, preobrati in menjavanje perspektiv od nas zahtevajo precej angažmaja.«
»Vključene vsebine predstavljajo aktualno stanje Slovenije, Evrope in sveta in opozarjajo na pomembnost družbenega vpliva na ustvarjanje politik ter kritičnost javnosti do rešitev, ki jih ponujajo aktualni odločevalci.«
»Narodna galerija s programom demenca pomembno prispeva k širšemu razumevanju kulturne dediščine, nadgrajuje izobraževalno vlogo muzejev in ustvarja podporno okolje za skupnost ljudi, ki jim pešajo kognitivne sposobnosti.«
»V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi.«
»Poleg tega, da je velika poznavalka španskega jezika in književnosti, njeni prevodi dokazujejo, v kolikšno oporo in celo uteho je lahko načitanemu, veščemu in rahločutnemu piscu in prevajalcu slovenski jezik.«
»Marjeta Drobnič ga uporablja z veliko odgovornostjo, a tudi z med vrsticami razberljivim užitkom, s svojim delom pa potrjuje, da je prevajalski poklic po eni strani zamudna in neredko težaška obrt, po drugi pa jezikovna umetnost, ki bogati materinščino.«
»V njen plesni talent, ki je bil povezan z idealnimi telesnimi predispozicijami, plesno gibkostjo, domišljijo in smislom za improvizacijo, v njeno vzneseno zanimanje za umetnost, občutek za duh časa ter navsezadnje v njen čisti človeški etos je Ksenija Hribar položila vse svoje koreografske upe in ga tako rekoč v hipu spremenila v odločilen sodobnoplesni načrt.«
»V koreografskem opusu, ki ga je Sinja Ožbolt začela postopoma graditi na prehodu iz 80. v 90. leta, pa je 'očiten njen izjemen občutek za prostor in kompozicijsko konsistenco, za inventivne formalne in voluminozne koreografske konfiguracije, ki jim uspe s svojimi klasičnimi sodobnoplesnimi sistemi ustvariti neobičajne atmosfere, saj so vanje praviloma posejane različne vrste vizualnih, akcijskih ali gibalnih spodrsljajev in motenj'.«